Povej mi, kaj ješ, in povem ti, kdo si - političnost prehranskih izbir

Podobno kot pri vprašanjih vere se bomo ljudje tudi o ustrezni prehrani lažje skregali kot zedinili. Prehranskih resnic je vsaj toliko, kot je ljudi, ki vsaj občasno razmišljajo o tem, kaj jedo. Tokrat bomo pod drobnogled vzeli nekaj slišanih in morda tipičnih trditev, ki se nanašajo na hrano, in preverili, ali morda kje ne držijo.

1: Prehranska piramida, ki temelji na ogljikovih hidratih, že mora držati, saj so jo sestavili strokovnjaki

Pa poglejmo, v čem se pravzaprav ne strinjamo. Kajti ne glede na to, v katerem prehranskem taboru se (z)najdemo, se bomo strinjali, naj se količina beljakovin giblje med 15 in 25 odstotkov dnevnega energijskega vnosa. Zagovorniki naravne hrane se resda ne bodo vznemirjali, če bo ta številka še nekoliko višja, a le, če izvira iz pravih živil (mesa, rib, jajc, mlečnih izdelkov). Da pa preveč beljakovin za človeka ni v redu, se strinjamo vsi. Nestrinjanja se bodo začela pri razmerju preostalih dveh makrohranil – maščob in ogljikovih hidratov. Zagovorniki diet, kot sta paleoprehrana in ketogena dieta, bodo svetovali višji vnos maščob, prehranski svetovalci in zdravstveni delavci pa se bodo nad tem zgražali in zagovarjali višji vnos ogljikovih hidratov. Pri tem je zanimiva opazka, da hrana v svoji naravni obliki velikokrat vsebuje veliko maščob (avokado, oreški, olive, jajca, ribe ...), predelana in industrijsko proizvedena hrana pa ravno obratno po navadi vsebuje ogromno ogljikovih hidratov (kruh, muesli, testenine – to so pravzaprav temelji t. i. prehranske piramide, zadnja desetletja nesporne vladarice filozofije prehrane, ki zagovarja visok vnos ogljikovih hidratov iz žit in nizek vnos maščob, sploh nasičenih).

Gary Taubes je v knjigi Good calories, bad calories pregledal ogromno študij in prečesal dobršen del sodobnejše zgodovine prehranjevanja. Ugotovil je, da kronične bolezni, srčna obolenja, diabetes, debelost in celo alzheimerjevo bolezen ne povzročajo nasičene maščobe (ki jih je v naravni hrani ogromno). Preko mehanizma izločanja inzulina so pravzaprav problematični rafinirani ogljikovi hidrati oziroma sladkorji – še posebej tisti, ki vsebujejo fruktozo.

Kaj lahko narediš? Eksperimentiraj. Opazuj svoje počutje po obroku, ki vsebuje veliko ogljikovih hidratov. Za kakšen teden presedlaj na zajtrk z mesom in oreški znanega trenerja Charlesa Poliquina. Zbiraj različna mnenja in izkušnje ter poišči tisto, kar je tebi najbolj pisano na kožo. Zapomni si, da sta prehranska in farmacevtska industrija globalno tako močni, da z lahkoto določata pravila igre, ne samo posameznim znanstvenikom in prehranskim svetovalcem, temveč celo državam, tudi ZDA.

2: Intenzivna, industrijska pridelava hrane je bolj gospodarna od vrtičkarstva

Totalni mit. Pri sodobnih (industrijskih) načinih pridelave hrane se porabi kar 10 ali več kalorij iz fosilnih goriv za vsako kalorijo pridelane hrane. Sliši se noro – in tudi je. Na drugi strani permakultura (načrtovan in etičen način pridelave hrane in oblikovanja prostora, ki išče trajnostnost s posnemanjem vzorcev iz narave) na enaki površini proizvede več hrane kot opevana sodobna industrijska pridelava. Industrijska pridelava hrane je poleg tega utemeljena na monokulturah, kar pomeni, da se na določeni površini goji le ena rastlina. Ker pa narava prisega na raznovrstnost in jo bo hotela ponovno uveljaviti, je možno monokulture vzdrževati le z ekocidom – dobesednim pomorom vseh drugih rastlin in bitij, ki se znajdejo v tistem prostoru.

Kaj lahko narediš? Pridruži se obstoječi samooskrbni prehranski iniciativi in čim več svoje hrane pridobi neposredno od proizvajalcev. Pouči se o osnovah permakulture. Ne uporabljaj pesticidov. Če nimaš vrta, ustvari vrtiček na okenski polici oziroma balkonu. Zapomni si, da lahko industrijsko pridelani izdelki vsebujejo antibiotike, hormone in gensko spremenjene organizme (GSO).

Maxx Dessert 750g

Maxx Dessert je slastno dopolnilo obroka, ki se po pripravi zgosti podobno kot puding.
Redna cena: 29,90 €
Cena 20,93 €
-30%

3: Junija raje kupim cenejše jabolko iz Čila kot drago domače sadje

Jabolko v juniju nikakor ni sezonsko sadje. In četudi mnoge ekonomske študije dokazujejo nižje cene čezoceanske hrane, se je treba vprašati, ali takšna računica zajema tudi okoljske stroške (transport, uporabo kemikalij, ki preprečijo gnitje). Nakupovanje jabolk iz Čila je skregano tudi s socialnim čutom, saj je k nižji ceni takšnega sadja prav gotovo prispevala tudi bedna mezda tistih, ki so ga pridelali.

Kaj lahko narediš? Najprej je treba povedati, da je sadje luksuz, ne pa nuja v človeški prehrani, in če gledamo na ceno izdelkov, bo boljša izbira sezonska zelenjava ali ozimnica z ekološke tržnice ali domačega vrta. Namesto izdelkov, ki so prepotovali pol sveta, preden so prišli na police naših trgovin (takšna je znamenita novozelandska čebula), kupuj lokalno pridelano hrano. Izdelke, ki jih ni mogoče proizvajati v Sloveniji, omeji, kolikor se da. Junija splezaj na češnjo in se najej – spomini in občutki vračanja v otroštvo so neprecenljivi.

4: Ekološko pridelani izdelki so najbolj čisti in zdravi

To je deloma res. Dobro je namreč vedeti, kaj se skriva za takšnimi na videz pomirjujočimi izrazi, kot so bio, eko, organsko in podobno. Zadnja leta so v prvi plan prišli izdelki pašnih živali (tako mlečni kot mesni). Izraz pašna žival resda kaže na to, da se je žival pasla, žal pa to ne pomeni, da popasena trava ni bila škropljena s pesticidi. Na drugi strani pa so ekološko pridelani izdelki (organski, kot danes mnogi napačno prevajajo angleški izraz organic), ki ne vsebujejo antibiotikov, GSO ali pesticidov. A ta žival je bila lahko pitana z neprimerno hrano, kakršni sta koruza ali soja (sicer ekološkega izvora, pa vendar), življenje pa je preživela v hlevu industrijskega obrata.

Kaj lahko narediš? Kot potrošnik začni težiti k združevanju teh modusov – zahtevaj in išči izdelke pašnih živali, ki so hkrati ekološki. Poveži se s somišljeniki. Ko ga končno dobiš, zapiči žlico v svoje ekološko maslo pašne krave in ga raztopi v ustih.

5: Raje izberem solato iz diskonta kot meso pašnega goveda z domače visokogorske kmetije, saj je povzročila manj trpljenja in smrti

Ne drži. Kot smo lahko videli v dokumentarnem filmu Kruh naš vsakdanji, se ločnica ne vleče med rastlinsko in živalsko hrano, kot bi nas nekateri radi prepričali, temveč med industrijsko pridelano hrano in tisto, ki je rasla na primeren, naravi prijazen način. Industrijsko pridelana hrana je anonimna, neznanega porekla, z ogromno prepotovanimi kilometri od kraja svojega nastanka do tvoje mize. Nikoli ne moreš točno izvedeti, s čim so jo zalivali ali hranili, lahko pa si prepričan, da so pri njeni pridelavi varčevali. Uporabljali so hormone za hitrejšo rast in pesticide za zatiranje vseh drugih oblik življenja. Delavce, ki so skrbeli za te izdelke na poti do tebe, so najbrž plačali premalo. Pogoste prehranske afere so dokaz, da je tistim, ki odločajo, denar pomembnejši od našega zdravja.

Kaj lahko narediš? Razmišljaj s svojo glavo. Prisluhni tudi drugače mislečim, morda se lahko česa naučiš. Še enkrat preberi prve štiri točke tega prispevka.

Katarina Višnar je doktorica znanosti in vodja telovadnega kluba Plamen v Ljubljani. Je licencirana trenerka CrossFita in olimpijskega dviganja uteži. Pod njenim vodstvom svoje vadbene in osebnostne cilje dosegajo in presegajo tako rekreativci kot tekmovalci.

Ta spletna stran za svoje pravilno delovanje uporablja piškotke. Ti piškotki ne shranjujejo osebnih podatkov.Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov.

Več informacij
Politika piškotkov za spletno mesto Maxximum Shop

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, ki jih strežnik pošlje uporabnikovemu brskalniku med pregledovanjem spletne strani. Prejeti piškotek se nato namesti na napravo (računalnik, tablica, pametni telefon), s katero brskamo po spletni strani.

Spletne strani uporabljajo različne tipe piškotkov.

  1. Spletna stran uporablja piškotke, ki so nujni za osnovno delovanje strani in med drugim omogoča uporabniku dodajanje izdelka v košarico, prehod na zaključek nakupa itd.
  2. Spletna stran uporablja piškotke za zbiranje informacij o uporabi strani. Ti piškotki za sledenje omogočajo analizo obiskov in pregledane vsebine. Ti piškotki so anonimni in ne omogočajo sledenja specifično identificiranih uporabnikov.
  3. Spletna stran uporablja piškotke, ki omogočajo anaonimno sledenje informacij. Ti piškotki za oglaševanje so v uporabi za prilagoditev našega oglaševanja vašim potrebam.

Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov. Nastavitve piškotkov lahko kadarkoli spremenite s klikom na povezavo v nogi te strani.

Vaše nastavitve

Ti piškotki so vedna omogočeni in so nujni za osnovno delovanje spletne strani. Torej piškotki, ki si vas zapominjo, da boste lahko nemoteno brskali po spletnih straneh. V to skupino sodijo piškotki, ki so uporabljeni za to, da si spletno mesto zapomni vaš vnos v spletne obrazce, nakupovalno košarico ipd. Obvezni so, saj, med drugim, zagotavljajo varnost in tako preprečujejo zlorabe sistemov.

Ti analitični piškotki nam omogočajo, da z uporabo anonimnega sledenja izboljšamo funkcionalnost strani. Prav tako nam omogočajo, da lažje identificiramo produkte, ki bi bili za vas zanimivi. V nekaterih primerih je prednost teh piškotkov izboljšanje hitrosti za obdelovanje vaših zahtev, zaznavanje in shranjevanje vaših nastavitev ter pomoč pri povezavi s socialnimi omrežji.Če teh piškotkov ne boste izbrali, se to lahko odraža v slabše oblikovanih priporočilih in počasnejšem delovanju spletne strani. Prav tako bo otežena povezava s socialnimi omrežji, kot so Facebook, Twitter, Google+ ipd.

Ti piškotki zbirajo informacije, s katerimi prilagodimo oglaševanje vašemu okusu, preferencam in željam. Te podatke uporablja tako naša spletna stran kot tudi partnerske in druge spletne strani. Zbrani podatki so anonimni in ne vsebujejo nobenih osebnih podatkov, ki ste jih morda delili z nami. Če teh piškotkov ne boste izbrali, bodo morda oglasi, ki jim boste izpostavljeni, manj primerni za vas.